»Prostor, ki ga polnijo ideje in besede, je še kako poln in živ. V današnjem svetu se rado pozablja na moč besed, moč idej.«

»Telo je vpisana površina dogodkov (ki jim jezik sledi in jih ideje razdirajo), mesto raztrganega Jaza (ki prevzame utvaro snovne enotnosti) in knjiga v nenehnem razpadanju.«

»Ni nobene ideje več – nobene politične ideje, nobene umetniške ideje in tudi nobene znanstvene ideje, saj je vse zapisano niču in smrti.«

»V očeh sveta je bil Koriolan bogataš, a njegova resnična valuta je bila šarm, ki ga je radodarno trosil, ko se je prebijal skozi množico.«

»Liki v romanu so kompleksni in psihološko dodelani, zgodba se razpleta postopoma, skozi vešče namige, ki so ravno prav zakriti, da jih je bralcu v zadovoljstvo prepoznavati.«

»Skozi 46 sanjskih skic, izrisanih v pesmih v prozi, bralec z veliko mero suspenza sledi nepredvidljivi logiki sanj, ki ji mora hočeš nočeš slediti tudi sanjajoči subjekt, ki je vselej tudi osrednji protagonist sanj.«

»Gre za to, da so tisti, ki bodo imeli tukaj prostore, šli skozi neki proces izbire, in že to se popolnoma razlikuje od tega, kar je bilo v Rogu, kjer je bil dobrodošel kdor koli z idejami, ki jih je tisti hip razvijal.«

»Po tistem nikoli več ni bila enaka … Ni se spremenil svet, temveč ona sama, ki je prej vedno hodila skozi življenje, ne da bi ga pogledala in ga je začela gledati šele tega leta, po vrnitvi z otoka, z nemilo streznjenimi očmi.«

»Najprej je le kos lesa, ki pa se skozi predstavo razvija in pridobiva nove lastnosti.«